ZGODOVINA SVETOVNEGA GORNI[TVA*
Gore in ljudje v prazgodovini
- kamenodobni lovci v Alpah, kasneje `ivinoreja;
- gore v verovanju in domi{ljiji primitivnih ljudstev;
- iskalci rud in soli.
Gore in ljudje v starem veku
- trgovske in voja{ke poti in ceste, osvajalni pohodi;
- Ksenofont (400 pr. n. {. ~ez gorovje Taurus, 3250m), Aleksander Makedonski (leta 330 pr. n. {. prelaz v Hinduku{u, 3550 m), Hanibal (leta 218 pr. n. {. ~ez Alpe), Filip V. (180 pr. n. {. Musala, 2925 m), Kitajci (95 pr. n. {. Pamir), Hadrijan (132 n. {. Etna, 3274 m, pred njim `e drugi).
Gore in ljudje v srednjem veku
- En no Ozune (leta 633 Fud`ijama, 3776 m), Bonifacio Rotario leta (1358 Rochemelon, 3538 m), Inki (med leti 1200 in 1500 na Cerro Gallan, okrog 6000 m, Llulaillaco, 6723 m), Azteki (1502 Popocatepetl, 5452 m), Fortunat (Mont Genevre), Dante, Petrarca (Mont Ventoux), da Vinci (Monte Bo).
Novi vek
- 1492 Mont Aiguille (2097 m, Antoine de Ville s tovari{i, prvi~ uporabljena vrv);
- umetni{ke in znanstvene pobude planinstva - slikarstvo, kartografija, glaciologija;
- prvo knji`evno delo o gorah - 1536 "Planine" hrva{kega pesnika Petra Zorani}a;
- 18. stoletje - Jean Jacques Rousseau, Horace Benedict de Saussure, Dodat Dolomieu, Belsazar Hacquet;
- 1786, Mont Blanc (4810 m, Jacques Balmat, Michel Paccard);
- zlata doba osvajanja evropskih vrhov: 1799 Grossglockner, 1801 Watzmann (Valentin Stani~, tudi drugi na Grossglocknerju, dan za prvopristopniki; hodil kot prvi brez vodnika), 1805 Ortler, 1811 Jungfrau;
- 1822 prvo zdru`enje gorskih vodnikov v Chamonixu;
- 1832 Dachstein, 1841 Grossvenediger, 1848 Monte Rosa, 1850 Piz Bernina, 1854 Koenigspitze, Wetterhorn, 1857 Duefourspitze in Finsteraarhorn;
- 1857 ustanovljen Alpine Club v Londonu, namen raziskovanje Alp (Ball, Tyndall, Whymper, Walker, Taylor itd.).
Klasi~na doba alpinizma
- 1865 Edward Whymper z vodniki in tovari{i na Matterhornu;
- nastajanje planinskih organizacij: Avstrija (1862 OeAV, 1869 0eTC, 1877 NF), [vica (1863 SAC), Italija (1863 Club Alpino di 'T'orino, 1867 preimenovan v Club Alpino Italiano - CAI), Nem~ija (1869 Deutscher Alpenverrein -DAV), Poljska (1873 Polsko Towarzystwo Tatrzanskie - PTT), Francija (1873 Club Alpin Francais - CAF), Nem~ija-Avstrija (1874 DOeAV), Hrva{ka (Hrvatsko planinarsko dru{tvo - HPD), ^eska (l883 Klub ~eskyh touristov - K^T), Slovenija (1893 Slovensko planinsko dru{tvo - SPD);
- plezalci brez vodnikov: brata Zsigmondy (Emil, knjiga Nevarnosti v Alpah; prva strokovna raz~lenitev), Purtscheller, Mummery, Innerkofler;
vrhovi drugih celin: Azija (1829 Ararat, 5156 m, 1868 Kazbek, 5047 m,1874 Elbrus, 5633 m), Amerika (1870 Mt. Rainier, 4391 m, 1872 Cotopaxi, 5897 m, 1880 Chimborazo, 6310 m, 1889 Illimani, 6462 m, 1897 Aconcagua, 6960 m, Afrika (I889 Kilimand`aro, 5963 m, 1899 Mt. Kenya, 5199 m);
- za~etek smu~anja in Mathias Zdarsky.
Moderni alpinizem
- la`je plezalne smeri brez posebnih plezalnih pripomo~kov razen vrvi (Winkler, Lammer, Carrel, Preuss, Dibona)
- prve vponke (O. Herzog) in klini (Fiechtl);
- zimskl vzponi na vrhove: 1898 Duefourspitze, 1904 Mont Blanc.
Alpinizem med obema vojnama
- Weizenbach in ledne smeri (Gr. Wiesbrtehhorn, prvi ledni klini; Grossglockner, Dent d'Herens, Grands Charmoz), Merkl, Charlet, Singer;
- Comici in napredek tehni~nega plezanja v Dolomitih (Velika Cina), Aschenbrenner, M. Rebitsch - predhodnik VII. stopnjc (Fleisehbank), R. Schinko - kombinacija tehni~nega in prostega plezanja itd.;
- "Trije zadnji problemi Alp" - severne stene Matterhorna (1931 brata Schmidt), Grandes Jorasses (1935 Peters-Maier, 1938 Cassin-Esposito-Tizzoni) in Eigerja (1938 Heckmair-Voerg Kasparek-Harrer) itd.;
- 1932 Mednarodna zveza planinskih organizacij UIAA);
- poskusi na najvi{jih vrhovih sveta pred drugo svetovno vojno.
Razvoj alpinizma po drugi svetovni vojni
- Herzog, Terray, Lachenal, Rebuffat, Livanos, Franco, Devies, Buhl, Rainer itd.
- prvi osemtiso~ak - 1950 Anapurna (Herzog-Lachenal);
- 1952 Mednarodna organizacija za gorsko re{evanje - IKAR; zahodna stena Druja (Magnone-Berardini, Dagory-Laine);
- 1953 Mount Everest (Hillary-Tensing, vodja Hunt), Nanga Parbat (Hermann Buhl), naslednji osemtiso~aki;
- samohodci (Marchardt - Matterhorn, Darbelay - Eiger, Walter Bonatti - jugozahodni steber Druja, zimska prvenstvena v severni steni Matterhorna;
- zimski vzponi: Eiger, Matterhorn, Walkerjev steber, Diretisima v Veliki Cini itd.;
- stene na odpravarski na~in (Harlinova in Japonska v Eigerju);
- stene v Himalaji:
1970 ju`na stena Anapurne;
1971 zahodni steber Makaluja, zahodna stena Nanga Parbata;
1972 ju`na stena Manasluja;
1975 Everest, Makalu, Hidden Peak;
- te`nja po ~im te`jih solo vzponih, skrajno te`kih tehni~nih smereh, zimskih ponovitvah te{kih smeri v Alpah, ~asovni rekordi;
- alpinisti~no smu~anje po lednih strminah in smereh;
- plezanje v zaledenelih slapovih;
- v Himalaji `epne odprave, vzponi na alpski na~in, brez dodatnega kisika,
- vzponi pozimi, solo prvenstveni vzponi, spusti s padali in zmaji;
- razvoj prostega plezanja po balvanih in vedno dalj{ih smereh v Ameriki, uvedba VII. stopnje v Evropi, razmah prostega ponavljanja tehni~nih smeri, dose`ene vedno vi{je te`avnostne stopnje;
- {portno plezanje v naravnih in umetnih stenah, organizirana tekmovanja.
VIR
* ALPINISTI^NA [OLA Zbral in uredil Tone GOLNAR, PZS Ljubljana 1993
