|
|
| Francoska revolucija in doba Napoleona sta ustvarili izredno ugodne možnosti za razvoj matematike. Na evropskem kontinentu je bila odprta pot industrijski revoluciji. Spodbujala je gojenje fizikalnih znanosti in ustvarila nove družbene razrede z novimi pogledi na življenje, razrede, ki sta jih zanimali znanost in tehnična vzgoja. V akademsko življenje so prodrle demokratične ideje, kritizirali so zastarele oblike življenja, šole in univerze so reformirali in pomladili. Znanstveno delo kot celota se je še bolj oddaljilo od zahtev ekonomskega življenja in vojskovanja. Pojavili so se specialisti, katere je znanost zanimala zaradi nje same. Zveze s prakso niso nikoli popolnoma prekinili, toda pogosto je ostala skrita. Matematiki devetnajstega stoletja niso bili več na dvorih ali v salonih aristokracije. Običajno so bili v službah na univerzah in so bili obenem učitelji in raziskovalci. |
|
|
|