Je gručasto naselje na severnem obrobju Dolenjskega podolja, tik pod Posavskim hribovjem, kjer se proti jugu ozka dolina stiškega potoka razpre v ravnino. Jedro naselja je ob potoku na ravnini, vedno več hiš pa je na toplih prisojnih pobočjih najnižjega dela hribovja.
V naselju je znameniti cistercijanski samostan, ki ga je l. 1136 ustanovil oglejski patriarh Peregrin I. Še po tolikih stoletjih samostan izžareva svoje duhovno poslanstvo in vrednost pomembnega umetnostnozgodovinskega spomenika ter privablja obiskovalce z območja, ki presega celo meje naše domovine. Omenimo naj le, da je v samostanu nastal znameniti rokopis, da so v njem slike pomembnih slikarjev (Janez Ljubljanski, Fortunat Bergant), v bogati knjižnici dragocene knjige... V samostanu sta urejena cerkveni muzej in manjša trgovina.
V Stični sta manjša mlekarna ter mesarija, večina ljudi pa je zaposlenih v Ivančni Gorici.
Stična - notranjost cerkve, glavni oltar