znak 47.mariborskega
pehotnega polka
znak 87. celjskega
pehotnega polka

SO[KA FRONTA 1915-1917

Evropa je bila na za~etku 20.stoletja razdeljena na dva voja{ka tabora in sicer: dr`ave Trojne zveze - centralne sile (Nem~ija, Avstro-Ogrska, Italija) in dr`ave Trojnega sporazuma - antanta (Anglija, Francija, Rusija).

V tem ~asu je bila tudi zaklju~ena kolonijalna delitev sveta, pri ~emer sta centralni sili Nem~ija in Italija dobili zelo malo, Avstro- Ogrska pa celo ni~ kolonij. Zato so te dr`ave svoje kolonijalne ambicije usmerile na Balkan. S tem se je tudi ve~ala napetost med obema blokoma.


Krhko ravnote`je je poru{il sarajevski atentat 28.junija 1914, ko je pod streli Gavrila Principa, pripadnika tajne organizacije "Mlada Bosna" padel avstro-ogrski prestolonaslednik nadvojvoda Ferdinand. 23.julija 1914 sledi avstrijski ultimat Srbiji in po njegovi delni zavrnitvi 28. julija 1914 Avstro-Ogrska vojna napoved Srbiji.
Postopoma so se blokoma in vojnem mete`u pristopale in se vklju~evale na strani Antante in Centralnih sil naslednje dr`ave:
VSTOP DR@AV V VOJNO
AntantaCentralne sile
  • 1914 Srbija, ^rna gora, Rusija, Francija,
  • Belgija, Velika Britanija, Japonska
  • 1915 Italija
  • 1916 Portugalska, Romunija
  • 1917 Gr~ija, ZDA, Kitajska
  • 1914 Avstro-Ogrska, Nem~ija
  • 1915 Tur~ija, Bolgarija

Dr`ave blokov in kasneje pridru`ene dr`ave so se vklju~evale v vojno postopoma.

Spopad vojskujo~ih se dr`av se je raz{iril po ozemlju celotne Evropein deloma tudi izven Evrope.

Italija, kot ~lanica centralnih sil, ni vstopila v vojno 1914 leta, kot sta to storili Avstro-Ogrska in Nem~ija. Izrabila je dolo~ilo medsebojne pogodbe, da ~lanice vstopijo v vojno samo, ~e je napadena ena izmed njih. Glede na to, da je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji in jo napadla, se Italija ni vklju~ila v vojno. Za~ela je taktizirati med obema blokoma, na kateri strani bo ve~ istr`ila. Ker sta z Avstro-Ogrsko imele podobne ozemeljske zahteve na Balkanu in na Tirolskem, se je povezala s silami Antante, ki so ji z Londonskim sporazumom 26.4 1915 v primeru zmage obljubile: Tirolsko do Brenerja, Trst, Gori{ko, Gradi{ko in Trbi{ko kotlino, del tedanje Kranjske (po ~rti Triglav-Sne`nik-Jadransko morje), Istro do Voloske, otoka Cres in Lo{inj z bli`njimi otoki, severno Dalmacijo do Plo~, Saseno, Valono, otoke Dodekaneza in ustrezen dele` pri morebitnih ozemeljskih pridobitvah v Mali Aziji in Afriki.
S tem bi Italija zelo pomaknila svojo obstoje~o mejo z Avstro-Ogrsko proti vzhodu.
V zameno naj bi Italija napovedala vojno Avstro-Ogrski v roku enega meseca in udarila v smeri centra Avstro-Ogrske proti Dunaju in Budimpe{ti.
Po izstopu Italije iz centralnih sil 11.5.1915 se je za~ela Avstro-Ogrska pripravljat na verjetno vojno z Italijo. Jugozahodno mejo z Italijo so Avstrijci za~eli utrjevati, vendar bolj v notranjosti (Tirolska, Koro{ka, Gorenjska), ker niso hoteli na tej dolgi (600 km) neza{~iteni bodo~i fronti izzivati Italijane.
Ker je imela Avstro-Ogrska ~ete razporejene na srbskem in ruskem boji{~u, je na to potencijalno fronto razporedila ~rnovojnike (Landsturm) in domobrance (Landwehr), oro`ni{tvo in podobno. So pa Avstrijci ob nastali situaciji pri~eli tudi dova`at okrepitve iz Srema in ruske fronte.
Ko je Italija 23.5.1915 napovedala Avstro-Ogrski vojno, se je Avstro-Ogrska zna{la v polo`aju, da bo morala odpreti poleg `e JV- srbske in V-ruske tudi tretjo jugo-zahodno fronto. Cesar Franc Jo`ef II. je tega dne izdal za svoje narode manifest "Mojim narodom".


Ob mo`nosti, da se bo Italija priklju~ila silam Antante, so za~eli nem{ki in avstrijski voja{ki voditelji snovati strategijo v boju proti Italiji. Na~elnik avstroogrskega general{taba general Conrad von Hotzendorf je hotel spustiti Italijane do belja{ke, celov{ke in ljubljanske kotline in jih nato, `e utrujene in oslabele zaradi prehoda Alp in Krasa, napasti in uni~iti. S tem bi potekali boji skoraj na celotnem slovenskem ozemlju, kar bi povzro~ilo huda vojna razdejanja. K sre~i ta ideja ni bila uresni~ena, Avstrija je skoncentrilara svoje sile bli`je So~i, v Koro{ko in dalje na Tirolsko. Kra{ko boji{~e je prevzel general infanterije Svetozar Borojevi} von Bojna, Srb iz Slavonije-imenovan "So{ki lev".

Nekdanji zaveznici sta odprli novo Jugozahodno boji{~e od {vicarsko-avstrijsko-italijanske tromeje preko Tirolske, Karnije in Poso~ja do Jadrana. Od 600 km fronte, jo je 90 km potekalo po na{em ozemlju in sicer na frontni ~rti Rombon-Bovec-vojni pohod pri~eli zelo previdno. Zasedli so voja{ko izpraznjen prostor, kjer so pa naleteli na odpor, so nastopali in napadali zelo previdno, kar se je pozneje izkazalo kot velika italijanska napaka. Zato so prve dneve s silo osvojili zelo malo ozemlja( majhnimi uspehi. Celotno boji{~e so razli~ni avtorji razdelili nekako na tri dele in sicer:Gori{ko podro~je in literaturo

Zgornji sestavek je izdelal:
KRI@AJ Miomir
61113-LJUBLJANA
Vojkova 73
Zaposlen kot strokovni u~itelj na:
Srednja {ola za strojni{tvo v LJUBLJANI
61000-LJUBLJANA
A{ker~eva 1/II