VRHOVI NAD SORI[KO PLANINO*
NADMORSKA VI[INA: Travh 1547m - Lajnar 1549m - Slatnik 1589m - Mo`ic 1602m
VI[INA IZHODI[^A: 1306m
VI[INSKA RAZLIKA: 250-300m
Na {irokem sedlu, kjer se stikata bohinjski in sel{ki svet, se razprostirajo
son~ni pa{niki Sori{ke planine, priljubljeni izletni{ki in smu~arski raj
imamo Bohinjci prav tako radi kot njegovi pravi lastniki, ki nam gotovo ne
bodo zamerili, da smo ga uvrstili v svoj gorski album. Vrhovi, ki v polkrogu
obdajajo planino, ka`ejo na to stran blago lice. Pa{niki segajo prav do
grebenov, tam pa se svet prepadno prelomi v globino Ba{ke grape. ^ez greben
je razpeta mo~na ograja, da se kaka predrzna kravica ne bi zvalila na
Primorsko. Najbolj krotki vzpetini sta Travh in Lajnar slednjega so osvojili
smu~arji. Desno stran planine obvladujeta mogo~nej{i vzpetini Slatnik in
Mo`ic, ki `e ka`eta nekaj alpskih potez. Vzponi na sori{ke vrhove so kratke,
prijazne, vsakomur dostopne ture. Mehke steze se vijejo po gorskih tratah,
kamniti velikani so videti zelo dale~. Zeleno idilo motijo le {tevilni
pomniki ~asa, ko sosedje niso bili tudi prijatelji. Na vrhovih te neprijazno
presenetijo mrke `elezne kupole starih utrdb, v globelih razpadajo zidovi k
sre~i nikoli uporabljenih voja{nic. Sori{ki gorski kvartet lahko v enem
zamahu obhodi {e tako len planinec. Ker pa ve~ini tako zbirateljstvo ni ravno
pogodu, bomo opise razdelili na dve poglavji. Prvo je res sprehod, drugo pa
`e malo di{i po pravih gorah.
IZHODI[^E: Sori{ka planina (Ko~a na Sori{ki planini, 1306m); tod mimo pelje
cesta iz Bohinja v Sel{ko dolino ali v Ba{ko grapo (z Bistrice 12 km).
Prijetna pe{pot se vije z Bistrice (odcep pri zadnjih hi{ah ob cesti na
Jelovico) mimo vasi Nem{ki Rovt in ~ez samotne seno`eti Strme (markacije,
2.30 ure).
LAJNAR, TRAVH
Lajnar, z `icami, posekami in ograjami zaznamovana gora, je osrednja
postava sori{ke gorske ogrlice, lepa piramida Travha pa stoji bolj ob
strani (na levi). Vrhova sta tako blizu, da ju bo{ s sestopom vred
pospravil v dveh urah, ~e se bo{ {e tako obiral. @e na prvi pogled je
jasno, da je opis nepotreben, saj je smer pristopa stvar trenutnega
navdiha. Vendarle pa priporo~am kro`no turo, ki jo pri~ne{ s sprehodom ob
spodnji vle~nici in dalje po dolinici na sedlo med Lajnarjem in Slatnikom
(tu gori je v poznem poletju vse ~rno borovnic!). Na {irokem slemenu
Lajnarja se preda{ razgledom, ki begajo z julijskih velikanov na primorsko
in sel{ko milino. Travh je nekoliko bolj strm in domala brezpoten, kar pa
ne pomeni nobene te`ave. Sestopi{, kjer te je volja.
SLATNIK - MO@IC
Tudi sori{ka "veljaka" je najlep{e povezati v kro`no turo, ki jo prav tako
pri~ne{ z vzponom na sedlo med Lajnarjem in Slatnikom. Od tod se desno
proti vrhu Slatnika vzpenja kar strmo travnato sleme. Zgoraj presene~en
ugotovi{, da je gora le nekoliko pri vzdignjeni rob prostrane planote. Iz
nje se poganja {e nekaj vzpetin, najvi{jo, ki jo vidi{ precej dale~ na
severu, pa ozna~uje `elezni bunker. To je Mo`ic, naslednji cilj. S Slatnika
najprej sledi{ stezi vzdol` slemena proti zahodu. Pri razpadlih zidovih
stopi{ na pravcato "cesto", ki te popelje desno do velikanske, {e prav
dobro ohranjene kasarne. Ta pa danes slu`i kaj miroljubnim namenom kot hlev
{tevilne ov~je ~rede. Na slemenu tik nad ne ravno prijetno di{e~o zgradbo
te smerokaz usmeri proti Mo`icu. Zlo`en sestop pripelje do razpotja, kjer
se v levo odcepi pot na ^rno prst, Mo`ic pa je zdaj tik pred teboj.
Omenjeni bunker na vrhu je svojevrstna zanimivost. ^e gre{ na Mo`ica, ne
pozabi svetilke, da si bo{ lahko ogledal podzemne labirinte, ki so jih, kot
ka`e, terjali voja{ko - strate{ki interesi predvojnih, italijanskih
oblastnikov Primorske. Ti mrki ostanki dajejo Mo`icu nekoliko turoben
pe~at, ki pa zbledi, ko se preda{ spro{~ujo~emu razgledu na veli~astno
gorsko okolico. Mo`ic je eno najlep{ih bohinjskih razgledi{~! Turo
zakljui~i{ s povratkom h kasarni in direktnim sestopom po zlo`ni dolinici
na Sori{ko planino.
TE@AVNOST: Tura je povsem lahka.
^ASI:
Sori{ka planina - Lajnar 45min
Kro`na tura ~ez Lajnar in Travh 2uri
Planina - Slatnik 1ura
Kro`na tura ~ez Mo`ica skupaj 3ure
VIR
JULIJSKE ALPE BOHINJSKE GORE Tine Miheli^, SIDARTA Ljubljana 1995
