MANGRT 2679m*
Velikanski masiv Mangrta tvori pregrado med dvema globokima dolinama:
Koritnico in Mangrtsko dolino. Ju`na pobo~ja, ki padajo v Koritnico, so
ena sama travnata strmal, prekinjena s pe~inami in razbrazdna z
globokimi grapami. V Mangrtsko dolino pa pada gora s strmo steno, ki po
svojih razse`nostih in lepoti tekmuje s triglavsko. Od te strani je tudi
najlep{i pogled na Mangrt. Njegova podoba se zrcali v lepih, z gozdovi
obdanih Mangrtskih (Belope{kih) jezerih.
Severna stena je izredno {iroka, saj se vle~e vzdol` celotnega
vzhodnega grebena Mangrta. V ta greben se ostro zarezuje Huda
[krbina (2401m), izpod katere se spu{~a ~ez steno strm raz,
imenovan Gamsov rob. [e vzhodneje se greben vzpne v Koritni{ki
Mali Mangrt (2333m), pod katerim je stena {e posebno strma in
gladka. Vzhodni greben se nato izza Roba nad Zaga~ami priklju~i
verigi Ponc.
V severozahodnem vznozju vr{ne kupole stojita {e Rate{ki Mali Mangrt
(2259m) in Strmi nos (2197m), ki sta pravzaprav le nekoliko ve~i
izboklini v velikanskem masivu Mangrta. [e zahodneje je v greben
zarezana [krbina ^ez Jezik (2055m, italijansko ime Forcella Lavinal,
nem{ko Lahnscharte), ki kon~uje o`ji masiv Mangrta. Zahodno od vrha
stoji pod kratko zahodno steno planota, od koder se proti jugozahodu
spu{~a dolina Mangrtskega potoka. Do te planote, na kateri stoji ko~a,
je speljana cesta. ^ez Mangrt te~e dr`avna meja, vendarje vzpon na vrh
mogo~ brez posebnega dovoljenja. Zaradi kratkega in lahkega dostopa je
vrh dosti obiskan. Kdor se vzpne na Mangrt, u`iva enega najlep{ih
razgledov v na{ih gorah. Vzhodne Julijske Alpe vidimo iz ~isto nove
perspektive, silno globoko pod nami pa se med zeleno preprogo gozda
leske~eta Mangrtski jezeri. Predvsem pa je z Mangrta razkogen pogled na
Zahodne Julijce, kajti Mangrt je zadnja visoka gora v vzhodnem delu
Julijskih Alp. Vi{ in Monta` sta kot na dlani. Prvi se je povzpel na
Mangrt grof Franz Hohenwart leta 1794. Eden prvih pristopnikov je bil
tudi Valentin Stani~. Severno steno sta prva preplezala v vpadnici vrha
Leuchs in Sculze leta 1906. Gamsov rob je pripadel na{i navezi Mira
Marko Debelakova - Edo Der`aj leta 1929. Najte`e smeri v ostenju pa so
speljali italijanski in na{i plezalci ~ez vrtoglave stene Koritni{kega
Malega Mangrta.
Nadelanih in zavarovanih poti je veliko, nekatere izmed njih spadajo
med najdrznej{e v Julijskih Alpah. Tako je Mangrt v vseh ozirih prava
gora "par excellence". Vzpon na ta lepi vrh je ena izmed
najprivla~nej{ih "dol`nosti" vsakega Ijubitelja Julijskih Alp.
Slovenska pot
Od Mangrtske ko~e po cesti navzgor do prvega ovinka. Tik nad njim s
ceste in ~ez travnato strmino desno navzgor do vzno`ja skalovja pod
Rate{kim Malim Mangrtom. Desno ~ez stopni~asto skalovje in navzgor na
sedelce v mejnem grebenu vzhodno od Rate{kega Malega Mangarta. Tu se
nenadoma odpre pred nami vse severno obzorje, globoko spodaj pa
opazimo lepi smargadnozeleni o~esci Mangrtskih jezer, obdanih s
smrekovimi gozdovi. Severna stran je silno prepadna, bli`nja "via
ferrata", katere zadnji del je od tod kot na dlani, je videti kaj
vratolomna.
Pot nas pelje od tod zlo`no navzgor do razpotja, kjer se na levo
odcepi italijanska pot. Mi pa pri napisu ""Slovenska smer"" zavijemo
desno in skoraj vodoravno pre~imo meli{~a pod zahodno steno Mangrta do
vzno`ja izrazite grape, ki prere`e steno od leve proti desni navzgor.
Takoj pri vstopu v grapo
nas ~akajo prve `ice in klini. Pot nas pelje zelo strmo navzgor skozi
grapo, ki se kon~a v {krbini jugozahodnega grebena. Od tod proti levi
zlo`nej{e po vedno {ir{em slemenu proti vrhu. ^im bolj se bli`amo
najvi{ji to~ki, tem bolj nam je jasno, da bomo vsak trenutek stopili na
eno najlep{ih razgledi{~ v na{ih gorah!
Od Mangartske ko~e 1.45h. Pot je dobro zavarovana, vendar strma in
izpostavljena. Ni za vrtoglave! Ker je obi~ajno na njej dosti planincev, se
moramo varovati pred padajo~im kamenjem!
Italijanska pot
Od Mangartske ko~e kot pri do razcepa tik nad sedelcem Rate{kega Malega
Mangrta. Tu levo navzgor vzdol` grebena ~ez kratka meli{~a in skalne plo{~e
do za~etka vise~e gredine, ki prere`e severni bok Mangrta pribli`no 150
metrov pod vrhom. Tej gredini sledi pot ves ~as skoraj vodoravno proti
vzhodu (ponekod `ice, klini) do {irokega vzhodnega grebena. Tu zavijemo
desno in se ~ez pobo~ja na na{i strani povzpnemo mimo predvrha na glavni
vrh. Od ko~e 1.45h. Velika gredina na sevemi strani Mangrta je dale~ v
poletje zasne`ena. Cepin je obvezen! Vsak zdrs je tu usoden, spodaj je
silno globoka severn stena! V dobrih razmerah pa je italijanska pot la`ja
od slovenske in je zlasti primerna za sestop.
Iz Mangrtske doline ^ez Rob nad Zaga~ami
To je sestavljenka izdveh izjemno zahtevnih in lepih poti. Do Roba
nad Zaga~ami sledi{ poti Via della Vita nato pa vzhodnemu grebenu do
vrha Mangrta. V dolgi vrsti markiranih in zavarovanih poti v
Julijskih Alpah je to nemara najveli~astnej{i in najzahtevnej{i
podvig! Od ko~e Zacchi 6-7 h. Izkoristi{ lahko tudi novi bivak, ki
stoji tik pod Robom nad Zaga~ami.
Italijanska zavarovana pot ("Ferrata italiana")
Od bivaka Nogara sledimo trikotnim markacijam levo navzgor do
bli`njega vstopa v strmo steno Rate{kega Malega Mangrta. ^ez spodnjo
steno poteka pot v obmo~ju strmo proti levi nagnjene grape, kijo
ozna~ujejo tri med seboj s preduhi povezane votline. Tu plezarije le
ni posebno zahtevno, vendar so skozi vso grapo speljane `ice. Zgoraj
se svet polo`i, nekaj minut hodimo ~ez zelenice in prode. Iznenada pa
dobesedno tr~imo ob navpi~no, gladko vr{no steno. To, dobrih 100m
visoko oviro nasko~imo kar naravnost. Neprekinjena `ica in {tevilni
klini nam olaj{ajo izredno strmo in izpostavljeno plezanje. Stena se
komaj za kak korak vlekne, tu in tam pa nas ~aka tudi kako malo
previsno mesto. Potem ko pot opravi precej len zavoj v levo, se ~ez
zadnjo, najstrmej{o steno vzpne na mejni greben, ki ga dose`e v bli`ini razcepa slovenske in
italijanske poti. Do vrha je zdaj {e dobro uro hoda. Od bivaka 2.30-3 h. To
je br`kone najbolj strma in izpostavljena pot v Julijskih Alpah! Varovalne
naprave so zanesljive. Zato zahteva ta pot zelo izujenega in spretnega
planinca-plezalca s ~isto glavo in dobro kondicijo zlasti v rokah.
Samovarovanjeje obvezno!
Turo je mogo~e izvesti tudi na precej lagodnej{i na~in - od konca mangrtske ceste.
Najprej se je treba vzpeti na preval ^ez Travnik (2166m) v mejnem grebenu zahodno
pod Rate{kim Malim Mangrtom. Od tod strmo navzdol ~ez trave in gru{~ do bivaka
Nogara, ki ga opazi{ desno spodaj. Od ceste do bivaka potrebuje{ 45 minut, za
cel "krog" ~ez vrh Mangrta pa 5h.
Iz Mangrtske doline ~ez Travnik
Od bivaka Nogara desno navzgor (proti jugozahodu) ~ez prostrana pobo~ja
Travnika in ~ez zadnje, strmo meli{~e na preval ^ez Travnik (2166m) v
mejnem grebenu med Rate{kim Malim Mangrtom in Travnikom (imenovan tudi
Strmi nos). Prave poti do sem pravzaprav ni, ~eprav je tu in tam mogo~e
zaslediti obledele markacije. Svet pa je vsepovsod lahko prehoden in
tudi orientacija je enostavna. Od bivaka do prevalaje uro hoda. Onstarn
{krbine sestopimo do blji`nje poti, ki pelje od Mangrstke ko~e na vrh
Mangrta. Po njej {e poldrugo uro do vrha.
Iz Mangartske doline ^ez Jezik
Od Zgornjega Mangrtskega jezera po desni cesti na Jezersko planino (1km).
Dalje po markirani poti proti jugozahodu v smeri globoke gru{~nate doline, ki
pada s prevala ^ez Jezik. Iz zatrepa ("Plazje") se pot strmo vzpne ~ez
meli{~a. Vi{e se dolina razcepi v dva rokava, pot pa pelje skozi desnega. Ves
~as v isti smeri ~ez meli{~a (naporn) na preval ^ez Jezik (2055m, italijansko
Forcella Lavinal, nem{ko Lahnscharte), kjer stopimo na cesto, ki pripelje do
bli`nje Mangrtske ko~e. Od tod po udobni poti vzdol` grebena proti vzhodu in
na vrh. Od Zgornjega Mangrtskega jezera 6-7 h. Najla`ja, a najdalj{a severna
pot na Mangrt. Dolina, po kateri pelje pot, je spomladi priljubljeno smu~i{~e.
Turo pri~nemo pri zgornjem mangrtskem jezeru. Od tod sledimo za javni
promet zaprti cesti proti jugu na planino Tamar. Dalje po markirani poti
~ez strmo poseko na ravnico Staro planino (Alpe vecchia) ob vzno`ju
veli~astne stene Koritni{kega Malega Mangrta. (Do sem lahko pride{ tudi
od ko~e Zacchi). Zdaj se pot usmeri strmo navzgor v smeri krnice Zaga~e
med ostenji Vevnice in Mangrta. Nad stalnim studencem se pot vzpne proti
levi ~ez skalnato stopnico na prostrana meli{~a krnice. V tem mra~nem
zatrepu, ki ga oklepajo silno divje stene, prek katerih bu~ijo slapovi
in pada kamenje, nam postane nekam tesno. Z dna krnice krenemo levo in
se ~ez strmo sne`i{~e, kjer nam utegne zelo koristiti cepin, povzpnemo
do vstopa v steno Vevnice. Vstop ozna~uje velika trikotna markacija in
spominska plo{~a.
Potem ko prestopimo s snega v skale, kar je v~asih problemati~no (ob
izjemno slabih razmerah pa celo nemogo~e!), se oprimemo prvih `ic. Poti
zdaj ni ve~ mogo~e zgre{iti. Nad prvo, izredno strmo steno nas
neprekinjena `ica popelje dale~ v levo po ozki, izpostavljeni poli~ki,
nato pa po podobni formaciji {e dalje v desno. Tako stopimo v kotanjo ob
vzno`ju ~rne, navpi~ne stene, ~ez katero obi~ajno dere slap. Pot
prekora~i zlizan vodni `leb (nevarno mesto, kjer voda in plazovi vedno
znova "pometejo" varovala), nato pa se s pomo~jo trdne verige povzpnemo
navpik (atletsko mesto!) do ozke poli~ke. Ob zanesljivi `ici desno za rob
in v popolni izpostavljenosti navpi~no navzgor kakih 30m do prekrite
police. Tej sledimo levo in stopimo v spro{~ujo~o kotanjo nad steno.
Zdaj nas pelje pot po naravnih prehodih ~ez pe~evnat svet proti {krbini
Rob nad Zaga~ami. Sredi lahkega sveta nas preseneti previsna zapora, ki
jo pot premaga po atraktivni lestvi. Pri razpotju se obmemo levo in se
po slab{e ozna~eni, vendar lahki poti vzpnemo skozi gru{~nato korito na
sedlo med Vevnico in v Koncu {pico. Od tod se pne proti bli`njemu vrhu
Vevnice zlo`no travnato sleme.
Od Zgornjega Mangrtskega jezera 5-6h, od Ko~e Zacchi nekoliko manj.Ena
najzahtevnej{ih zavarovanih poti v Julijskih Alpah! Varovalne naprave so
zanesljive, razen na omenjenem mestu ob prehodu ~ez `leb. Velike
objektivne nevarnosti, te`avna krajna po~! Samovarovanje je obvezno,
priporo~amo tudi ~elado. Veli~astna tura se odvija v izjemno divjem
okolju. Zelo izurjenemu planincu nudi ta tura enega najmogo~nej{ih
do`ivetij v Julijskih Alpah.
Tr`i~ani (CAI Tarvisio) so jeseni 1991 postavili na poti Via della Vita
nov bivak (lahko mu nadenemo neuradno ime "Bivak nad Zaga~ami"). Stoji na
vi{ini pribli`no 21OOm v bli`ini mesta, kjer se razcepita poti proti
Vevnici in Mangrtu. Kot vsi italijanski bivaki tipa Berti nudi tudi to
stalno odprto zaveti{~e 9 le`i{~ z odejami. Seveda so s tem vse dolge
poti, ki peljejo tod mimo olaj{ane. [e posebej pa bo bivak dobrodo{el
planincem, ki se lotevajo grebenskega pre~anja Ponc in Mangrta, saj stoji
na optimalnem mestu za preno~evanje.
VIR
* JULIJSKE ALPE planinski vodnik Tine Miheli~, PZS Ljubljana 1992
