PLANINSKI PIONIRSKI DOM KEKEC 322m*

Eden od sklepov ob~nega zbora PD Nova Gorica v letu 1952 je bil, naj se na bli`njem hribu Sv. Katarine nad Solkanom zgradi Planinska pionirska ko~a Kekec. Ta ko~a naj privabi mladino in najmlaj{e na to izjemno lepo razgledno to~ko, da se v naravi sprostijo in nav`ijejo njene lepote ter si pridobijo tudi prvih izku{enj za izlete. `eleli smo pridobiti nove sve`e generacije, ki bodo tradicijo planinstva vodile dalje.
Sredstev za novogradnjo ni bilo nikjer, zato se je navdu{eno ~lanstvo zavedalo, da bodo vse, kar lahko naredijo pridne roke, napravili prostovoljno.
Prostor za to ko~o je OLO Gorica v letu 1952 brezpla~no dodelil PD Nova Gorica iz zemlji{ke skupnosti splo{nega Ijudskega premo`enja. Iznajdljivi ~lani so na{li v ^epovanu leseno barako, ki je slu`ila Sekciji za obnovo pode`elja in ni ve~: slu`ila svojemu namenu. Na na{o `eljo jo je OLO podaril na{emu dru{tvu, da jo koristi na Katarini za pionirsko ko~o. V februarju 1953 je bila zlo`ljiva baraka s prostovoljci prepeljana na Katarino in ponovno postavljena, vse ob prostih nedeljah in praznikih. Za prevoz in strokovno vodstvo so dale svoj prispevek gori{ke delovne organizacije.
Na obletnico OF, 27. aprila 1953, je bila ko~a sve~ano odprta. Takrat {e nismo slutili, kak{na pridobitev je to za mlado planinsko dru{tvo, da nam bo ta objekt osnovna baza za na{ obstoj.
Leto kasneje je bil ko~i dograjen {e gospodarski prizidek in zaradi bolj{ega videza je bila oblo`ena z macesnovimi de{~icami.
Obisk je bil rekorden, v za~etku le ob sobotah in nedeljah, kasneje pa tudi med tednom. Kmalu se je izkazalo, da bo objekt premajhen in bo v naslednjih letih potrebno misliti na znatno pove~anje odnosno na nov, zidan dom. V tem domu je dru{tvo dobilo svoj poslovni prostor, prostor za manj{e prireditve in dru`abno povezovanje. To se je odra`alo tudi v pritoku novega ~lanstva.
Gospodarske sile pa niso mirovale. Ob vsaki priliki in {e posebno na neuradnih sestankih so prihajali razni predlogi, kako na tako priljubljeni to~ki, kot je Kekec, postaviti ve~ji in trajnej{i objekt. Z dotekajo~imi sredstvi malega Kekca smo leta 1956 v lastni re`iji popravili dovozno pot prav do ko~e, da je bil obisk mo`en z vozilom, kar naj bi slu`ilo tudi za dovoz gradbenega materiala za novo, idejno `e zasnovano zidano ko~o. Ker ni bilo nobenega upanja, da bi kjerkoli lahko dobili znatnih sredstev, smo pri~eli misliti na etapno gradnjo. Za samo gradnjo in {e posebno za obratovanje ko~e je neobhodna osnovna dobrina, voda.
Naravno okolje nam je bilo naklonjeno; na{li smo izvir pitne vode in s posojilom PZS in lastnimi sredstvi v letu 1957 zgradili lasten vodovod v dol`ini okoli 800m. S tem so bili osnovni gradbeni pogoji zagotovljeni. Nato smo se lotili gradnje podzemne betonske kleti, ki naj bi bila tudi isto~asno del temelja za bodo~o zgradbo.
[e istega leta smo prisluhnili ne{tetim razpravam Ob~ine Nova Gorica, da je treba iz varnostnih razlogov poru{iti star, razmajan opekarni{ki dimnik v Novi Gorici. Interesentov za to delo ni bilo, in to zaradi morebitne {kode, ki bi jo ru{enje utegnilo povzro~iti na okoli{kih zgradbah. Prevzeli smo to delo za protivrednost pridobljenega materiala in dimnik tudi poru{ili. Pridobili smo dovolj opeke za nov, zidan dom.
Isto~asno z operativnimi pripravami za gradnjo ko~e se je na{ aktivni ~lan Ivo Kraigher, ki je bil zaposlen pri Projektivnem podjetju Gorica, mo~no in prizadevno ter z izrednim veseljem potrudil prav za ta objekt in projektiral novega Kekca. Vse formalnosti so bile kmalu urejene in na `e zgrajeni kleti je za~el rasti nov, impozanten objekt. Gradbene dela je vr{ila najeta gradbena skupina s pomo~jo prostovoljcev.
Gradbena dela so uspe{no napredovala in ob 1O-letnici ustanovitve, in sicer 29. novembra 1959 so se sve~ano odprla vrata novega zidanega doma, ki je dobil ime Planinski pionirski dom Kekec.
Smelo je gledala umetni{ka upodobitev Kekca iz filma Kekec, ki ga je izdelal znan umetnik Janez Pirnat na zahodni fasadi zgradbe.
Z izrednim dotokom obiskovalcev se je znatno okrepila tudi finan~na mo~ dru{tva do take mere, da za redno poslovanje in vzdr`evanje dru{tvenih objektov ni bila potrebna dru`bena pomo~. S pove~anim prometom je te`ko breme dela padlo na celotno aktivno ~lanstvo.
Neizbe`no so se z obratovanjem doma pokazala tudi vrsta pomanjkljivosti; med temi izolacija kleti, ventilacija kuhinje, nepredvidena pralnica, drvarnica in premajhna shramba. Vse te nedostatke je bilo treba odpraviti z dozidavo gospodarskega objekta v naslednjih letih. Ko je bilo gradbi{~e po~i{~eno, smo se najprej lotili zunanje ureditve. Zasadili smo mediteranski vrt na pobo~ju okoli Kekca.
Na tej najboli privla~ni turisti~ni to~ki je promet {e vedno nara{~al in na ob~nem zboru PD leta 1965 je Turisti~na zveza izrazila `eljo za o`je povezovanje, da se raz{iri krog turisti~ne ponudbe.
Upravni odbor je zaradi vedno ve~jih zahtev po kvalitetnej{i turisti~ni in gostinski ponudbi bil prisiljen obrat oddati v zakup dobrim gostinskim delavcem in tako razbremeniti gospodarske dejavnike dru{tva, isto~asno pa pove~ati dotok sredstev za dru{tvo.
Da ne bi najemojemalec in dru{tvo objekt samo kori{~ala, smo se obvezali, da bomo polovico zakupnine vsako leto vlagali v modernizacijo in obnovitev. V jeseni leta 1968 je dru{tvo posodobilo 2 km ceste do ko~e in makadam prekrilo s asfaltom. Ob~ina Nova Gorica je imela interes za to modernizacijo, zato je prisko~ila na pomo~ z manj{im posojilom.
Dve leti kasneje, leta 1970, je sanitarna in{pekcija zahtevala posodobitev sanitarij, ki so bile urejene po veljavnih predpisih. Zaradi mo~ne burje in manj{e napake v dimniku je pri odprtem ognji{~u v glavnem prostoru po`ar po{kodoval del stropa in strehe Zavarovalnica je {kodo povrnila, po{kodovani deli pa so bili popravljeni {e isto leto.
Od tedaj nismo imeli na tem objektu investicijskih in ve~jih vzdr`evalnih del, skrbeti smo morali le za redno vzdr`evanje strehe in kritine, za{~ito lesenih delov in manj{ih {kod zaradi burje. Zamenjati je bilo treba prete`ni del kuhinjske opreme in strojev, ker so ob redni uporabi dotrajali in so bili `e amortizirani.
Tudi z zakupniki smo imeli sre~o; vsi so bili prete`no dobri gospodarji in so tudi sami skrbeli za to, da so se morebitni nedostatki takoj odstranili, ne da bi nastala ve~ja {koda. Lahko trdimo, da je ta objekt najlep{e urejen in vzdr`evan, za katerega so tudi dani vsi stvarni in materialni pogoji.

VIR

* 35 LET PLANINSKEGA DRU[TVA NOVA GORICA, Nova Gorica 1984