|
|
| Rimska država je imela armado vojakov pešcev, imenovanih legionarji, ker so bili razporejeni po legijah. Legija je štela po 6000 mož. V začetku so jih sestavljali državljani, ki so služili obvezni vojaški rok, kasneje je država pričela vojsko plačevati in nastala je poklicna vojska. Po 15. do 20. letih vojaške službe so odsluženi vojaki dobili za nagrado zemljo v novo osvojenih provincah in se tam naselili. Legionarji niso smeli biti brez dela. Ko ni bilo vojn, so se urili v vojaških spretnostih ali pa so delali kot drvarji, tesarji, zidarji, graditelji cest in utrdb, saj je rimska vojska nenehno kaj gradila. Poleg pehote so obstajali še konjeniki in razporeditev vojske pred bitko je bila natančno določena. Konjenica je bila na krilih, pehota pa v sredini. Najprej je napadla konjenica, nato so šli v strnjenih vrstah v boj suličarji in metalci kopja, potem je prišlo do spopadov z meči. |
|
| Stalni vojaški tabori so bili podobni tistim med vojnimi pohodi, le da so šotore zamenjale lesene, pozneje pa tudi kamnite gradnje, ki so jih varovali lesene palisade in jarek. Stalni vojaški tabori, npr. tisti v Ločici, so imeli ob namestitvenih zgradbah še bolnišnico, skladišča in delavnice. Iz legijske opekarne v Lončici so prihajale opeke z žigi //. Italica. Ob križišču glavnih cest v taboru so postavili upravno središče in glavni stan legijskega poveljnika-legata (praetorium). |
 |
| Legionarji so imeli bronasto ali kovinsko čelado, pravokoten izbočen ščit, meč in bodalo, ki pa je po 1.stol.n.št. izginilo iz uporabe, ter en ali dva piluma. V tistem času so uporabljali nov tip težkega piluma, ki je imel svinčeno kroglo kot dodatno utež. V Tiberijevem času (14-37 n.št. so začeli legionarji uporabljati členaste oklepe. Centurijoni so imeli oklepe iz lusk, golenjake in bili so brez ščita. |
 |
|
|
|
|