NASTANEK IN USODA VESOLJA
Ob samem velikem poku naj bi imelo vesolje nično velikost in naj bi bilo tudi neskončno vroče. Ko pa se je širilo, je temperatura sevanja upadala in kakih sto sekund potem so že začela nastajati jedra atomov. Čez nekaj ur je gravitacija zavrla širjenje območij, kjer je bilo več atomov, snov se je začela vrteti in nastali so zametki današnjih galaksij. V njih so nastali posamezni oblaki vodika in helija, ki se je pod vplivom gravitacije gostil, segreval in zagorele so zvezde. Glej video posnetek od rojstva do smrti.V našem Soncu se dogaja jedrsko zlivanje - fuzija, pri kateri se vodik zliva v helij, energijo, ki pri tem nastane, pa seva v obliki toplote in svetlobe in drugih žarčenj. Tudi naše Sonce bo nekoč porabilo svoje jedrsko gorivo in bo ugasnilo.
Zemlja je bila v začetku zelo vroča in brez atmosfere. Sčasoma se je ohladila, iz plinov, ki jih je oddajalo kamenje, pa je nastala atmosfera. Ta zgodnja atmosfera še ni bila takšna, da bi v njej lahko preživeli. Vendar obstajajo primitivnejše oblike življenja, ki lahko živijo v takšnih razmerah. Razvile naj bi se najprej v oceanih. Tu in tam se je v reprodukcijo teh makromolekul vtihotapila kakšna napaka. Nekaj napak je bilo takšnih, da so nastale nove makromolekule, ki so se znale še bolje reproducirati. Te so nato nadomestile stare. Tako se je začel evolucijski proces, ki je porajal vedno bolj zapletene organizme.
V območju vesolja, ki ga še lahko opazujemo, je kakih 10
85 delcev. Od kod so vsi ti prišli? Odgovor po kvantni teoriji je, da lahko nastanejo iz energije v obliki parov delcev in antidelcev. Od kod pa se je vzela energija? Odgovor je, da znaša celotna energija vesolja nič. Snov v vesolju je narejena iz pozitivne energije in se zaradi gravitacije medsebojno privlači. Dva kosa snovi, ki sta si blizu, imata manj energije, kot bi jo imela, če bi bila daleč vsaksebi. Zato ima gravitacijsko polje v nekem smislu negativno energijo in ta odtehta pozitivno energijo snovi. Zato je skupna energija vesolja nič. Fizik Guth je izjavil: pravijo, da noben obed ni zastonj. Ampak, kot kaže, je vesolje en sam zastonjski obed.Hawking razmišlja o usodi vesolja tudi v tako imenovanem imaginarnem času, v katerem vesolje (prostor - čas) nima meja in o tem govori
kvantna teorija gravitacije. Ni nobenega roba, ob katerem, bi se morali obrniti na Boga, ki bi določil pogoje za prostor - čas. Vesolje ni ustvarjeno in tudi uničeno ne bo. Kratko malo je.V realnem času vesolje nastane in se konča v singularnostih, ki postavljajo meje prostoru - času in pri katerih fizikalni zakoni odpovedo. V imaginarnem času pa ni ne singularnosti in ne mej. Zato je nemara tako imenovani imaginarni čas bolj realen, tisti, ki mu pravimo realni, pa zgolj pojem, ki smo si ga izmislili, da bi laže opisali vesolje, kakršno se nam zdi. Zavedati se pa moramo, da je vsaka znanstvena teorija samo matematični model, s katerim bi radi opisali svoja opažanja: obstaja samo v naših glavah. Zatorej se je nesmiselno spraševati, kateri čas je pravi, realni ali imaginarni. Gre le za to, kateri nam da uporabnejši opis.
| nazaj |
|
