2. Uporaba termovizije
V splošnem so sistemi za infrardečo detekcijo, kamor seveda sodijo tudi termovizijske naprave, neko1iko slabši od primerljivih optičnih, in sicer v smislu občutljivosti, ločljivosti ter enostavnosti uporabe.Vsled tega jih je smise1no uporabljati tam, kjer sistemi za detekcijo vidne svetlobe odpovedo. Za ilustracijo je spodaj navedenih nekaj zg1edov uporabe:
- pregledovanje in nadzorovanje terena pri zmanjšani vidljivosti (noč, prah, dim,
meglice)
- meritve toplotnih izgub stavb, toplovodov in podobnih sistemov
- odkrivanje začetnih požarov v rudnikih
- zgodnje odkrivanje motenj in bolezni vegetacije
- odkrivanje in merjenje stopnje določenega tipa onesnaženja okolice
- nekontaktno in daljinsko merjenje temperature
- odkrivanje plitvo zakopanih in zazidanih objektov ter napeljav
- iskanje preživelih v elementarnih nesrečah in v dimu gorečih stavb
- itd.
CIVILNA UPORABA
Ekologija in varnost
- meritve toplotnih izgub stavb, toplovodov in podobnih sistemov
- zgodnje odkrivanje motenj in bolezni vegetacije
- odkrivanje in merjenje stopnje določenega tipa onesnaženja okolice
- odkrivanje začetnih požarov v rudnikih
- pregledovanje in nadzorovanje terena (meje) pri zmanjšani vidljivosti (noč, prah, dim, meglice), itd
- iskanje preživelih v elementarnih nesrečah in v dimu gorečih stavb
Industrija - nekontaktno in daljinsko merjenje temperature
odkrivanje plitvo zakopanih in zazidanih objektov ter napeljav itd..
VOJAŠKA UPORABA
Termovizija se uporablja v vseh rodovih vojske, v spodaj pa je podan pregled po skupinah:
Kopna vojska
Pehota:
-opazovanje in izvidništvo
-opazovalno-namerilni sistemi na orožjih
Borbena vozila:
-sistemi za usmerjanje ognja
-opazovalni sistem za komandirje
-sistem za voznika
Raketni sistemi:
-protioklopne rakete
-protizračne rakete
Mornarica
Izvidništvo:
-pomorsko izvidništvo in nadzorovanje
-periskopi
Upravljanje ognja:
-topovi
-rakete
Letalstvo
Nočno letenje:
-navigacija
-pomoč pilotu
Izvidništvo:
-zračno izvidništvo
-letala brez posadke
-pomorsko izvidništvo
-iskanje in reševanje
Iskanje in sledenje:
-sistemi za vodenje raket
-napad na kopne cilje
Rakete
-IR iskala(ciljev)
Te kategorije uporabe termovizije so rezultat praktičnih izkušenj v eksploataciji velikega števila sistemov, različnih s celega sveta.
Uporaba tennovizije v pehoti še ni tako razširjena kot na oklepnih vozilih in raketnih sistemih za protizračno ter protioklepno borbo. Pehota trenutno masovneje uporablja nočne daljnoglede, ker so precej lažji, manjši in vsaj desetkrat cenejši od obstoječih termovizijskih kamer.
Raketni sistemi za PO in PZ borbo se opremljajo s termovizijo že od njenih proizvodnih začetkov v letu 1970, v novejšem času pa tudi z laserskimi merilci razdalje.
V oklopnih vozilih, predvsem tankih, pa termovizijske kamere postajajo glavni senzor, saj je zahteva po razdalji prepoznavanja oklepnih ciljev reda 3000m, kar je tudi uporaben domet tankovskega topa.
Tehnične zahteve, ki jih za vse senzorje postavlja mornarica, so zelo ostre in na mejah zmogljivosti tehnologije. Za svoje 24-urno operativno delovanje mornarica potrebuje vse obstoječe senzorje, od radarjev, nočnih daljnogledov, televizijskih kamer, laserskih merilcev razdalje do termovizijskih kamer. Termovizija se trenutno največ uporablja za usmerjanje ročno in polavtomatsko upravljanih topov ter za odkrivanje in prepoznavanje nizko nad morjem letečih raket.
Ameriško letalstvo je pravzaprav prvo postavilo zahtevo po IR senzorju s katerim bi pilot opazoval teren pred seboj in si tako pomagal pri orientaciji ter poletu v pogojih poslabšane vidljivosti. Od tod izvira tudi prvotno ime za infrardeče kamere "Fonward Looking Infra Red"(FLIR), kasneje pa se je udomačilo ime "Termovizija"(Thermal Imaging). Danes se termovizija v letalstvu uporablja za izvidništvo, iskanje, sledenje in uničevanje ciljev ter pomoč pilotu pri orientaciji in sicer na helikopterjih ter letalih s
fiksnimi krili.