Naloga
O SEDMIH VRSTAH INTELIGENC
"Inteligenca je
sposobnost ali vrsta sposobnosti, ki omogoca posamezniku
resevati probleme, ki so pomembni v posebnem kulturnem okolju".
Dr. Howard Gardner
Teorijo o vec vrstah inteligenc je razvil Dr. Howard Gardner
skupaj s svojimi sodelavci na harvardski univerzi. To je nov pristop k
pojmu inteligentnosti. Teorija zastopa mnenje, da obstaja vsaj nekaj razlicnih
inteligenc, ki so relativno neodvisne med seboj, so pa vse enako pomembne.
Sposobnosti kot so: pisanje pesmi, dokazovanje matematicnega izreka, gradnja
hise, igranje saha, popravilo rocne ure, izdelava dobre slascice, organizacija
podjetja, ... zahtevajo neko vrsto inteligence, ki ni nujno
enaka za vse nastete sposobnosti. Inteligenco lahko opredelimo kot
zbir sposobnosti in vescin.
Gardner je oblikoval seznam sedmih inteligenc:
- LOGICNO-MATEMATICNA
- JEZIKOVNA
- GLASBENA
- GIBALNA
- PROSTORSKA
- AVTOREFLEKSIVNA-INTRAPERSONALNA
- MEDOSEBNA
Inteligence poznamo kot naravne darove, ki jih ima vsak
posameznik v dolocenem obsegu. Pri posamezniku so ene manj, druge pa bolj
izrazite. Vsako od nastetih inteligenc lahko izboljsujemo in razvijamo.
Prej je bila inteligenca dosti ozje opredeljena. Vezana
je bila bolj na dosezke v soli, tam pa sta v ospredju le dve inteligenci:
jezikovna in matematicno-logicna.
Dr. Howard Gardner je dokazal, da se sposobnost ucenja
zelo poveca, ce znamo uporabljati vse vrste inteligenc. Vsaka vrsta inteligence
predstavlja drugacen nacin preucevanja vsebine in razvija drugacno sposobnost.
VRSTA INTELIGENCE,
KI JE PRI POSAMEZNIKU NAJBOLJ IZRAZITA
|
NEKAJ TIPICNIH ZNACILNOSTI
POSAMEZNIKA
|
LOGICNO-MATEMATICNA
|
- rad resuje uganke in probleme
- sprejema predvsem logicne razlage
- svoje delo zna razporediti
- vedno isce vzorce
- vedno ugotavlja odnose med stvarmi
- nalog in problemov se loteva po korakih
|
JEZIKOVNA
|
- ceni knjigo, radio, ima razvit cut za jezik
- lahko se uci iz knjig, z magnetofonskega traku,
s predavanj in pri poslusanju drugih
- svoje misli zna tekoce izraziti
- dobro razlaga
- rad si zapise
|
GLASBENA
|
- zanima se za glasbo
- rad poslusa in ustvarja glasbo
- ima dober obcutek za ritem
- besedilo pesmi se hitro nauci in dolgo pomni
- brez tezav pomni melodijo, ki jo je slisal
|
GIBALNA
|
- uziva v dejavnostih, ki zahtevajo rocne spretnosti
- ima rad sport, igre, ples
- najbolj si zapomni tisto, kar naredi sam
|
PROSTORSKA
|
- dobro se orientira v prostoru
- dobro opazuje stvari iz okolja
- ima dobro nazorno predstavo
- dobro se uci iz filmov, diapozitivov
- dobro bere zemljevide, tabele in diagrame
|
AVTOREFLEKSIVNA
|
- rad sanjari in si v mislih predstavlja
- uziva, ce je neodvisen od drugih
- zaveda se svojih obcutkov in misli
- v vsem poskuša najti smisel
|
MEDOSEBNA
|
- ljudem v tezavah priskoci na pomoc
- dovzeten za razpolozenje drugih
- zanima ga kaj drugi cutijo in menijo
- vkljucuje se v skupinske dejavnosti
- rad dela v skupini, sodeluje
- rad dela z mladimi
- rad poucuje in usposablja druge
- zna poslusati druge
|
LOGICNO-MATEMATICNA
INTELIGENCA je sposobnost logicnega misljenja,
resevanja matematicnih problemov. Ta inteligenca je po naravi nejezikovna.
JEZIKOVNA
INTELIGENCA je sposobnost dobrega pisanja
ali ustnega izrazanja. Nekateri ljudje imajo dar govora in znajo svoje
misli spretno zapisati. Za jezikovno izrazanje je odgovoren poseben del
mozganov, ki se nahaja na levi hemisferi.
GLASBENA
INTELIGENCA je nadarjenost za glasbo. To je
sposobnost ustvarjanja glasbe, smiselza ritem. Vecinoma imamo vsi dobro
razvito osnovno glasbeno inteligenco, lahko pa jo se razvijemo. Znani so
primeri avtisticnih otrok, ki cudovito igrajo instrument, govoriti pa ne
morejo. To potrjuje neodvisnost glasbene inteligence od drugih inteligenc.
GIBALNO
INTELIGENCO uporabljamo, ko govorimo o sposobnostih,
ki se nanasajo na uporabo celega telesa ali razlicnih delov telesa (npr.
rok) v resevanju problemov. Uporabljajo jo v vseh umetnostih in obrteh.
Plesalci, atleti, igralci, instrumentalisti, kirurgi, ... vsi kazejo doloceno
gibalno inteligentnost.
PROSTORSKA
INTELIGENCA je sposobnost, da si predstavljamo,
zamisljamo, vidimo z notranjim ocesom. Uporabljamo jo pri risanju ali pri
prostorski orientaciji. Dobri arhitekti imajo prostorsko iteligenco zelo
razvito.
AVTOREFLEKSIVNA-INTRAPERSONALNA
inteligenca pomeni poznavanje notranjih vidikov osebnosti: ocenjevanje
lastnega custvenega zivljenja, to je sposobnost objektivne samoanalize.
Uporabljamo jo pri nacrtovanju svojih ciljev ter pri presojanju uspehov
in napak.
MEDOSEBNA
INTELIGENCA je nadarjenost za druzabnost.
Je sposobnost dobre komunikacije in navezovanja stikov. Mnogi ljudje imajo
to sposobnost. Ob njih se drugi sprostijo in zabavajo. V veliki meri se
pojavlja pri uciteljih, terapevtih ...
IZDELALA:
Slavica Smuc,
zaposlena na:
Ljubljana, avgust 1996