KAZALO
Elektronska po{ta deluje na zelo podoben na~in kot
obi~ajna po{ta, le da vlogo po{tnih delavcev in centrov prevzamejo
ra~unalniki in ustrezni programi. Ko s posebnim programom pripravite
va{e sporo~ilo, ga ta program po{lje po{tnemu stre`niku (pismo
oddate v rumeni po{tni nabiralnik in po{tar ga odnese v najbli`ji
po{tni center). Ta po{tni stre`nik pogleda,
kam je sporo~ilo naslovljeno in ga po{lje do drugega po{tnega
stre`nika (po{tni center v Kranju po{lje
po{to do po{tnega centra v Postojni).
Ta sporo~ilo po potrebi spet po{lje naprej, dokler ne pride do
kon~nega po{tnega stre`nika - tistega, ki je naveden v naslovu
(pismo pripotuje na po{to v Podnanosu).
Po{tni stre`nik kon~no shrani sporo~ilo v po{tni predal naslovnika
(pismono{a prinese pismo).
Uporabnik z ustreznim programom pogleda svoj po{tni predal in
prebere sporo~ilo.
Da po{tni stre`niki vedo, komu poslati sporo~ilo,
mora to biti pravilno naslovljeno. Obstaja ve~ oblik naslovov
- glede na tip omre`ja po katerem si po{tni stre`niki sporo~ila
izmenjujejo. Najbolj pogosta je oblika:
Ime.Priimek@kje.je.racunalnik
ali pa
Uporabnik@kje.je.racunalnik
Denimo, da po{to po{iljate z ra~unalnika VEGA na
naslov janez.kolega@pfmb.uni-mb.si
Pot va{ega sporo~ila bi bila lahko taka:
Potovanje va{ega sporo~ila je lahko tudi druga~no
- vendar tako kot vas ne zanima, ~e va{e pismo odpotuje iz Kranja
v Ljubljano in {ele nato v Postojno in Podnanos, tudi pri elektronski
po{ti ni va`na dejanska pot sporo~ila - seveda do takrat, ko sporo~ilo
prispe na pravi naslov.
Uporaba elektronske po{te ima pred klasi~no po{to
ve~ prednosti. Poglavitna je hitrost. ^e ni kak{nih posebnih zapletov,
je po{ta na poljubnem koncu sveta v parih minutah. Glavna pomanjklivost
pa je v tem, da sporo~ilo lahko po{ljemo le tistim, ki imajo svoj
elektronski po{tni naslov.
Vsak uporabnik sistema VEGA ima svoj elektronski
naslov, ki je praviloma oblike
Ime.Priimek@fmf.uni-lj.si
Vse, kar bomo povedali o po{ti na VEGI, velja tudi
za po{to na UEK. Razlika je le v tem, da je tam va{ naslov oblike:
Ime.Priimek@uni-lj.si
Vsaki~, ko se prijavite na sistem, vas ta obvesti,
koliko novih sporo~il vas ~aka v po{tnem predalu. Pri tem moramo
pojem novih razumeti kot neprebranih - ~e sporo~il
ne preberemo, bodo ob naslednji prijavi znova ozna~ena kot neprebrana.
Delo z elektronsko po{to omogo~a ve~ programov. Osnovni je program MAIL.
Za`enete ga tako, da vtipkate ukaz
| VEGA$ MAIL |
| MAIL> |
Osnovni ukazi, ki jih v tem programu uporabljamo so:
| DELETE | zbri{i poro~ilo |
| DIR | seznam sporo~il v predalu |
| EXIT | izhod iz programa |
| HELP | pomo~ |
| MOVE | prenesi sporo~ilo v drug predal |
| PURGE | sprosti prostor |
| READ | preberi sporo~ilo |
| REPLY | odgovori na sporo~ilo |
| SELECT | izberi predal |
| SEND | po{lji sporo~ilo |
Ve~ o njih vam razlo`i ukaz HELP.
Pomo~ zapustimo s pritiskom na CTRL-Z.
Oglejmo si sedaj osnovne ukaze:
Va{ po{tni nabiralnik je razdeljen na tri predale: NEWMAIL, MAIL in WASTEBASKET. ^e ste prejeli novo po{to, vas program postavi v predal NEWMAIL, druga~e pa ste v predalu MAIL, kjer se hrani vsa va{a po{ta. V predalu WASTEBASKET pa se zbirajo pobrisana sporo~ila. Med predali se sprehajate z ukazom
SELECT PREDAL
torej z
SELECT MAIL
oziroma z
SELECT NEWMAIL
Pozor! Program vam na zunaj ne pove v katerem predalu
ste. ^e nimate nove po{te, predala NEWMAIL ni. ^e ga `elite izbrati,
vam program javi:
MAIL> select newmail |
%MAIL-E-NOTEXIST, folder NEWMAIL does not exist |
Predale lahko naredite tudi sami - glej ukaz MOVE.
Ukaz DIR vam poka`e seznam sporo~il v izbranem predalu
Seznam sestavljajo 4 deli:
Sporo~ilo preberemo z ukazom
READ n
kjer je n {tevilka sporo~ila. ^e je sporo~ilo dalj{e, se izpisuje po straneh. Izpis naslednje strani zahtevamo s pritiskom na tipko Enter (ra~unalnik na dnu izpi{e Press RETURN for more ...). ^e na tipko Enter pritisnemo takrat, ko program MAIL ~aka na na{ ukaz (ko ne pi{e tisto sporo~ilo), nam MAIL prika`e naslednje sporo~ilo. ^e torej takoj, ko se znajdemo v programu MAIL pritisnemo na Enter, bomo videli prvo sporo~ilo v predalu.
Ukaz READ lahko tudi spustimo in natipkamo le {tevilko sporo~ila.
Vsako novo sporo~ilo (torej tisto v predalu NEWMAIL) se prebrano avtomatsko preseli v predal MAIL.
Z ukazom MOVE selimo sporo~ila med predali. Ukaz lahko uporabimo le, ko sporo~ilo beremo. ^e `elimo torej sporo~ilo prenesti v drug predal, ga preberemo (READ) in uporabimo ukaz
MOVE predal
S tem sporo~ilo prestavimo v predal PREDAL. ^e predala
s tem imenom ni, nas program vpra{a, ~e naj ga naredi. S pritiskom
na Y ga naredimo, druga~e pa ne (seveda tudi sporo~ilo ostane
na svojem mestu).
| MAIL> move poskus |
| Folder POSKUS does not exist. |
| Do you want to create it (Y/N, default is N)? |
Torrej z ukazom MOVE naredimo nove predale, kar nam pride prav,
~e v svojo po{to `elimo uvesti malo reda in preglednosti.
Sporo~ilo lahko zbri{emo z ukazom DELETE n, kjer je n zaporedna
{tevilka sporo~ila. S tem zbri{ete sporo~ilo, vendar ne povsem
zares. Sporo~ilo se preseli v predal WASTEBASKET, ki se (praviloma)
sprazni, ko zapustite program MAIL. ^e po pomoti zbri{ete kak{no
sporo~ilo, izberite (SELECT) predal s smetmi, ga za~nite brati
(vtipkate njegovo {tevilko) in z ukazom MOVE MAIL preselite nazaj
med va{o po{to. Praznenje lahko zahtevate tudi sami z ukazom PURGE.
Po{to po{iljate z ukazom SEND. Program od vas zahteva, da vpi{ete
naslovnika (TO:) in kratek opis vsebine sporo~ila (SUBJ:). Nato
napi{ete sporo~ilo, ki ga odpo{ljete s pritiskom na CTRL-Z.
MAIL>SEND
To: ime.priimek@fmf.uni-lj.si
Subj.: naslov_sporocila
Enter your message below and then press CTRL-Z
Tole je testno sporocilo.
^Z
Ker nekateri dobivajo zelo veliko sporo~il, se spodobi,
da v polje SUBJ res napi{ete na kaj se nana{a sporo~ilo.
Program MAIL zapustite z ukazom EXIT.
Navedenih je nekaj tipi~nih opravil pri delu s po{to. Pri opisu vsakega predpostavljamo, da smo `e v programu MAIL.
Za po{iljanje sporo~il uporabimo ukaz SEND. Program
od vas zahteva, da vpi{ete naslovnika (TO:) in kratek opis vsebine
sporo~ila (SUBJ:). Nato napi{ete sporo~ilo, ki ga odpo{ljete s
pritiskom na CTRL-Z.
MAIL>SEND
To: ime1.priimek1@fmf.uni-lj.si
Subj: naslov_sporocila
Enter your message below and then press CTRL-Z
Tole je testno sporocilo.
^Z
Ker nekateri dobivajo zelo veliko sporo~il, se spodobi,
da v polje SUBJ res napi{ete na kaj se nana{a sporo~ilo, ~eprav
bo sporo~ilo poslano tudi brez vpisa tega podatka.
^e v polje TO napi{ete naslov, za katerega program
dvomi, da je pravi, vam to javi in po{te no~e poslati. ^e se
premislite in sporo~ila ne boste poslali, pritsinite CTRL-C.
Pri pisanju sporo~ila je popravljanje napak precej neprijetno. V okviru iste vrstice {e lahko popravite napako, kakor hitro pa greste v novo vrstico, staro vrstico le ste`ka spremenite, vstavite novo, ... Zato dalj{a sporo~ila in tista, za katera je res potrebno paziti na vsako besedo, raje pripravimo vnaprej na dataoteko (glej Po{lji vsebino datoteke).
^e nas na VEGI ~akajo nova sporo~ila, nas bo ukaz MAIL avtomatsko postavil v predal, kjer so nova sporo~ila. Zaporedoma jih beremo tako, da enostavno pritiskamo na tipko Enter. S tem preberemo vsa sporo~ila. Lahko pa najprej z ukazom DIR izpi{emo seznam prejetih sporo~il in jih beremo v poljubnem vrstnem redu tako, da navedemo njihovo {tevilko (glej opise ukazov DIR in READ).
Stara sporo~ila preberemo tako, da se postavimo v predal MAIL (SELECT MAIL). Z ukazom DIR poi{~emo {tevilko sporo~ila, ki ga `eliimo prebrati (prvi stolpec) in uporabimo READ n, kjer je n {tevilka sporo~ila.
Ko beremo sporo~ilo, lahko nanj odgovorimo z ukazom REPLY. Polje TO se avtomati~no izpolni z naslovom tistega, ki nam je sporo~ilo poslal, v polje Subject pa se vpi{e naslov sporo~ila, na katerega odgovarjamo z spredaj dodanim RE: . Nadaljni postopek je povsem enak po{iljanju novega sporo~ila (glej Po{lji sporo~ilo).
^e `elimo sporo~ilo poslati ve~ naslovnikom, v polje TO vpi{emo ve~ naslovov in jih lo~imo z vejico. Nadaljni postopek je enak, kot pri po{iljanju sporo~ila na en naslov.
^e pogosto po{iljamo sporo~ila skupini ljudi, je smiselno, ~e si pripravimo seznam naslovov na datoteki. Denimo da smo na datoteko NAS.TXT napisali
ime1.priimek1@fmf.uni-lj.si, ime3.priimek3@fmf.uni-lj.si, ime2.priimek2@fmf.uni-lj.si
^e sedaj pri po{iljanju po{te v polje TO napi{emo
@NAS.TXT,
bo sporo~ilo poslano na zgornje tri naslove.
^e `elimo tudi sami hraniti sporo~ilo, ki ga po{iljamo, lahko kot naslovnika v polje TO vpi{emo {e sebe (glej Po{lji sporo~ilo ve~ naslovnikom). ^e pa bi radi, da se to zgodi vedno, lahko to nastavimo z ukazom
SET COPY_SELF SEND
Vsa spro~ila, ki jih boste poslali z ukazom SEND boste sedaj avtomati~no prejeli tudi sami (brez, da bi tipkali v polju TO svoj naslov). ^e `elite, da se to zgodi tudi ob po{iljanju sporo~il z REPLY, uporabite {e
SET COPY_SELF REPLY
Nastavitev ostane veljavna vse do takrat, ko uporabite
SET COPY_SELF NOREPLY
oziroma
SET COPY_SELF NOSEND
Trenutno veljavne nastavitve va{ega programa si ogledate z
SHOW COPY_SELF
Ko beremo neko sporo~ilo, ugotovimo, da bi bilo dobro, da ga prejme {e kdo drug. Po{ljemo mu ga tako, da uporabimo ukaz FORWARD. V polje TO vpi{emo njegov naslov in v polje SUBJ zakaj gre. Sporo~ilu ne moremo dodati ni~esar - kot vsebina se po{lje kar vsebina branega sporo~ila.
Obstaja enostaven na~in, kako po{to,
ki vam prihaja na dolo~en naslov, avtomati~no preusmerite drugam.
Tako denimo na VEGI uporabite
MAIL> SET FORWARD "MX%""ime.priimek@fiz.uni-lj.si"""
in vsa po{ta poslana na
Ime.Priimek@fmf.uni-lj.si
bo preusmerjena v predal, ki ustreza naslovu
Ime.Priimek@fiz.uni-lj.si
Enako velja za ra~unalnik UEK. O
tem, zakaj vsi tisti narekovaji, MX% in ostala {ara, pa raje mol~imo.
^e bi `eleli, da tista po{ta, ki vam jo po{ljejo na naslov na
UEK, pride avtomati~no na VEGO (tako boste lahko po{to preverjali
le na VEGI in vam ne bo potrebno iti {e na UEK), se prijavite
na UEK in tam natipkajte
UEK$ MAIL MAIL> SET FORWARD "MX%""ime.priimek@fmf.uni-lj.si"""
Seveda ta mehanizem deluje tudi drugje.
Tako ni potrebno, da vsem razlagate, da je va{ novi elektronski
po{tni naslov v naslednjih mesecih abc@bla.ble.blu,
ampak le na svojem obi~ajnem
po{tnem stre`niku (VEGA), nastavite, da bo po{ta {la za vami na
naslov abc@bla.ble.blu
Va{i dopisniki bodo tako {e
vedno lahko uporabljali va{ stari naslov (Ime.Priimek@fmf.uni-lj.si),
po{ta pa vam bo sledila
na va{e novo mesto. Ko pa se vrnete, na VEGI uka`ete
MAIL> SET NOFORWARD
in po{ta bo obstala na VEGI.
^e `elimo shraniti vsebino sporo~ila na datoteko, uporabimo ukaz EXTRACT. Ukaz "prime" le, ko sporo~ilo beremo.
MAIL> EXTRACT bla.txt
S tem sporo~ilo shranimo v datoteko bla.txt. Z ukazom prenesemo tudi t.i. zaglavje, kjer so informacije o tem, kako je po{ta potovala. ^e ga ne potrebujemo, dodamo kretnico /NOHEADER.
MAIL> EXTRACT/NOHEADER bla.txt
Na VEGI imamo datoteko, ki bi jo radi poslali na
dolo~en naslov (denimo ~lanek v TeXu, dalj{e pismo, ...). (o tem,
kako spravimo datoteko s PCa na VEGO, kdaj drugi~). Denimo, da
je to datoteka z imenom PRA.TEX.
Postopek je slede~:
MAIL> SEND PRA.TEX To: Ime.Priimek@kjer.ze.je Subj: Clanek Novo najvecje prastevilo MAIL>
Datotekotorej po{iljamo na povsem enak na~in kot obi~ajno sporo~ilo, le da ob ukazu SEND pristavimo {e ime datoteke. Vsebini datoteke ne moremo dodati ni~esar.
V~asih se v va{em po{tnem nabiralniku znajde sporo~ilo, ki mu je kot po{iljatelj naveden POSTMASTER, kot naslov pa SMTP delivery error. To sporo~ilo dobite, ~e va{e sporo~ilo ni pri{lo na poslani naslov.
Vzrokov temu je lahko ve~. Najbolj obi~ajen je ta, da ste se zmotili pri naslovu. Naslov je sicer formalno pravilen, vendar uporabnika s takim naslovom ni. Lahko je pri{lo tudi do te`av pri po{iljanju po{te - morda po{tni stre`nik uporabnika ne deluje. Sistem elektronske po{te je sicer narejen tako, da po{ta nekaj ~asa ~aka, ~e do ra~unalnika ni mo~ priti, ~ez nekaj ~asa (obi~ajno do tri dni), pa va{ po{tni stre`nik dobi sporo~ilo vmesnih po{tnih stre`nikov, da do kon~nega po{tnega stre`nika ni mogo~e.
Da boste vedeli, kaj se je pravzaprav zgodilo, si
velja ogledati sporo~ilo
Pri tem sproro~ilu je bil problem v tem, ker je napisan naslov
@fm.uni-lj.si
namesto
@fmf.uni-lj.si
(da o manjkajo~i piki med Ime2 in Priimek2 niti ne govorimo). Za ~rto ---- Rejected message ---- pa sledi va{e poslano sporo~ilo.
^e si ogledamo seznam datotek na VEGI, boste verjetno videli cel kup datotek s podalj{kom MAI. No, ~e jih ne bo ve~, bo zagotovo vsaj ena: MAIL.MAI. To je glavna datoteka, ki hrani ve~ino sporo~il. ^e pa je sporo~ilo dalj{e, se naredi nova datoteka z dolgim imenom, polnim {tevilk in podalj{kom MAI. Te datoteke pustite pri miru. Ko v programui pobri{ete sporo~ilo, se pobri{e tudi ustrezna datoteka. Torej s stali{~a obi~ajnega uporabnika velja, da datoteke MAI pa~ so in jih pu{~a pri miru (~e vas pa le preve~ motijo, jih lahko pospravimo v poseben imenik - oglasite se v RC).
Nekateri po{ti programi nam ponudijo tudi polje CC:
CC je oznaka za Carbon Copy. V polje vnesemo elektronski naslov
osebe, ki ji `elimo poslati kopijo sporo~ila v vednost.
MAIL> mail
To: Ime1.Priimek1@fmf.uni-lj.si
CC: Ime2.Priimek2@fmf.uni-lj.si Subj: Test
Enter your message below. Press CTRL/Z when complete, or CTRL/C to quit:
Pri zgornjem sporo~ilu, ki ga po{iljamo na naslov Ime1.Priimek1@fmf.uni-lj.si bo to isto sporo~ilo prejel {e naslovnik na Ime2.Priimek2@fmf.uni-lj.si.
V programu MAIL preklapljamo med tem, ali polje CC: vidimo ali ne z ukazom
SET CC_PROMPT
oziroma
SET NOCC_PROMPT
Trenutno nastavitev pa nam poka`e
SHOW CC_PROMPT
Nekateri programi poznajo {e BCC (Blind Carbon Copy), ki dela isto kot CC, le da naslovnik (v polju TO:) ne ve, da je bilo sporo~ilo poslano {e komu v vednost (z BCC:).
Seznam predalov dobimo z ukazom
DIR /FOLDER
Program Eudora nam slu`i za po{iljanje po{te in pobiranje po{te iz po{tnega predala na dolo~enem stre`niku. ^e nimamo svojega po{tnega predala, po{to praviloma {e vedno lahko po{iljamo (seveda, ~e je na{ ra~unalnik priklju~en v omre`je), nih~e pa nam ne more pisati.
Eudoro torej uporabljamo, da z njeno pomo~jo s PC ra~unalnika po{iljamo po{to (praviloma preko po{tnega stre`nika na VEGI), oziroma da z na{ega po{tnega predala (praviloma na VEGI) pobiramo po{to in jo prenesemo k sebi na PC.
Eudora Light je brezpla~na razli~ica programa. Obstaja tudi Eudora Pro, ki ima nekatere dodatne zmo`nosti, kot so filtriranje sporo~il in podobno. Za obi~ajno delo Eudora Light povsem zadostuje.
Seveda je potrebno program ustrezno nastaviti - povedati, kje je na{ po{tni stre`nik, kateri je na{ po{tni predal, ... Za vse te nastavitve obi~ajno poskrbimo v RC.
Lahko pa si vse nastavimo sami. Izberemo Tools/Options
in tam kliknemo na ikono Hosts
(
). V polje POP
account vpi{emo svoje uporabni{ko ime
na po{tnem stre`niku in ime stre`nika v obliki:
up_ime@ime_racunalnika
denimo
jmikus@vega.fmf.uni-lj.si
Po{tni predal tega uporabnika je torej na ra~unalniku VEGA.FMF.UNI-LJ.SI, kjer je poznan kot JMIKUS (to natipka v polje Username, ~e se prijavi na VEGO).
V polje SMTP vpi{emo ime po{tnega stre`nika, ki bo poskrbel za po{iljanje po{te. To je v na{em okolju obi~ajno kar
vega.fmf.uni-lj.si
^e program uporabljate od doma in se na omre`je priklju~ite z modemom preko ARNESa, potem v to polje vpi{ite
stenar.arnes.si
Sedaj kliknemo le {e na Personal information in v polje Return address vpi{emo na{ elektronski naslov:
Osnovne zna~ilnosti pri po{iljanju po{te, odgovarjanju nanjo, ... so enake, kot pri programu MAIL na VEGI (in seveda pri vseh ostalih po{tnih predalih). Tudi tu v polje TO: vpi{emo naslov prejemnika sporo~ila, v polju SUBJ (ali SUBJECT) je naslov sporo~ila, na prispelo po{to lahko odgovorimo z REPLY, jo po{ljemo v vednost s poljem CC, ...
Seveda so dolo~ene razlike - tako kot se program Wordstar razlikuje od Worda. Tudi obi~ajno pismo lahko napi{emo z roko ali pa s pisalnim strojem. Kuverta je lahko bela ali pa denimo rumena - vedno pa moramo napisati naslov v skladu s po{tnimi pravili, ~e `elimo, da bo na{e pismo sploh kam prispelo.
"Gol" zaslon programa Eudora Light zgleda
tako kot ka`e slika. Obi~ajno si ga kasneje nastavimo malce druga~e
- odpremo mape za prispelo in poslano po{to, ...
Tako gremo v izbiro Mailbox
in tam kliknemo na In.
Potem {e nekrat izberemo Mailbox
in kliknemo na Out.
S tem odpremo okni za mapi s poslano in prispelo po{to. Okni {e
zlo`imo: Window/Tile
Vertical:
V mapi In bodo zlo`eni prejeti dopisi, v predalu Out pa odposlani dopisi. Poleg teh dveh map je {e mapa Trash, kjer se zbira po{ta, ki jo vr`emo v smeti.
Program zapustimo tako, kot zapu{~amo vse okenske programe (File/Exit, ...)
^e `elimo pobrati po{to s po{tnega stre`nika ( denimo
na VEGI), se moramo najprej nanj prijaviti in mu naro~iti, da
naj po{to prenese na na{ PC. To storimo tako, da v izbiri File
izberemo Check Mail
(ali pa pritisnemo Ctrl-M).
Program nas potem vpra{a po geslu
Vtipkamo geslo, kot ga imamo na po{tnem stre`niku
(v na{em primeru geslo, ki velja za uporabni{ko ime TEST1
na ra~unalniku VEGA.FMF.UNI-LJ.SI)
Program "pobere" po{to, ki ~aka v na{em po{tnem predalu
in jo prenese na PC. Ko je prenos kon~an, dobimo sporo~ilo (seveda
~e nas je ~akalo kak{no sporo~ilo)
Po{te na po{tnem stre`niku ni ve~ (razen, ~e ne nastavimo druga~e). Prejeta po{ta je v mapi IN. Pika v prvem stolpcu pri sporo~ilu pomeni, da sporo~ila {e nismo prebrali.
Sporo~ilo preberemo tako, da kliknemo na sporo~ilo
in pritisnemo Enter (ali pa dvakrat kliknemo na sporo~ilo). Odpre
se okno s sporo~ilom.
Ko sporo~ilo preberemo, zapremo okno s sporo~ilom.
^e torej povzamemo:
Po{to po{ljemo tako, da v izbiri Message
izberemo New
Message
(ali pa kliknemo na drugo ikono z leve 
).
Odpre se okno, kamor vpi{emo sporo~ilo. V polje To:
vpi{emo naslov, kamor po{iljamo po{to, v polju From:
je `e vpisan na{ naslov. V polje Subject
vpi{emo naslov sporo~ila, v polje CC:
naslov tistega, ki mu po{to po{iljamo v vednost, v polje BCC:
pa naslov tistega, ki mu prav tako po{iljamo po{to v vednost,
le da brez tega, da je glavni naslovnik na to opozorjen (glej
1.2.2.13). Seveda lahko vsa polja razen polja To:
pustimo prazna.
Nato kliknemo pod ~rto in napi{emo sporo~ilo. Pri
tem delamo na enak na~in, kot v ve~ini okenskih programov (delujejo
torej ukazi za delo z odlo`no mizo, tipke Delete,
Insert,
...) Ko smo zadevo napisali do konca, kliknemo na gumb 
in s tem po{ljemo sporo~ilo. Sporo~ilo, ki smo ga poslai, se shrani
v mapo OUT in v prvem stolpcu dobi oznako S.
Spodaj je navedenih nekaj tipi~nih opravil pri delu s po{to in s tem programom. Pri opisu vsakega predpostavljamo, da smo `e v programu EUDORA in da sta odprti obe mapi (In in Out).
^e se med pisanjem sporo~ila premislimo, enostavno zapremo okno, v katero pi{emo sporo~ilo. Pojavi se opozorilo:
^e pritisnemo na gumb No, se sporo~ilo ne po{lje in tudi natipkano ne ostane. ^e pa izberemo Yes, se sporo~ilo postavi v mapo Out in ozna~i s piko (torej ni {e poslano). ^e ga kasneje odpremo, ga lahko po{ljemo na obi~ajen na~in.
V~asih se zgodi, da sporo~ilo `e odpo{ljemo in ugotovimo, da ga moramo poslati {e komu. Ali pa ste poro~ilo poslali, pa vam ga je po{tni stre`nik vrnil, ker ste narobe napisali naslov. ^e sporo~ilo le odprete, vidite, da ga ne morete popraviti ali poslati {e enkrat. Ni nam ga potrebno pisati ponovno. Kliknemo na obstoje~e sporo~ilo (tisto, `e odposlano). V izbiri Message izbermo ukaz Send Again. Odpre se okno, kjer je vpisana vsa vsebina originalnega sporo~ila. S tem smo sedaj v enakem polo`aju, kot ~e bi pisali sporo~ilo na novo - popravimo lahko vsebino vseh polj, sporo~il, dodamo novega naslovnika, ...
Ko beremo sporo~ilo, lahko nanj odgovorimo z Message/Reply
(ali klikom na ikono 
). Polje TO
se avtomati~no izpolni z naslovom tistega, ki nam je sporo~ilo
poslal, v polje Subject
pa se vpi{e naslov sporo~ila, na katerega odgovarjamo s spredaj
dodanim RE:.
V polje za vsebino se vpi{e sporo~ila, na katerega odgovarjamo,
s tem, da so vrstice spredaj ozna~ene z znakom >.
Med te vrstice lahko vrinemo svoje komentarje, pobri{emo odve~ne
dele sporo~ila, ...
Pozor! Med zelo slabe navade (ki pa so pogoste) spada,
to, da ne pobri{emo odve~nih vrstic originalnega sporo~ila (podpise,
...). S tem po nepotrebnem podalj{ujemo sporo~ila, ki so tudi
te`je berljiva.
^e `elimo nekaj narediti s sporo~ilom, ga moramo ozna~iti. Ozna~imo lahko eno sporo~ilo, ali pa ve~ sporo~il hkrati. Vedno lahko ozna~imo samo sporo~ila v eni mapi.
Eno sporo~ilo ozna~imo tako, da nanj kliknemo v ustrezni
mapi, ali pa tako, da ga odpremo (oz. izbermo okno, kjer je odprto).
Pri ozna~evanju ve~ sporo~il veljajo enaki na~ini dela, kot pri
drugih okenskih programih. ^e `elimo ozna~iti ve~ sporo~il, ob
klikanju nanje dr`imo stisnjeno tipko Ctrl, tipka SHIFT pa nam
pomaga pri ozna~evanju bloka sporo~il. Ozna~ena sporo~ila prepoznamo
po modri barvi vrstice s sporo~ilom.
ali pa izbiro Transfer uporabimo med branjem sporo~ila.
Sporo~ilo (ali sporo~ila) ozna~imo (glej Kako
ozna~imo sporo~ila). Nato imamo ve~ mo`nosti:
ali pa zgornje mo`nosti uporabimo med branjem sporo~ila.
Ne glede na izbrani postopek se sporo~ila prestavijo
v mapo Trash.
Tam z njimi lahko {e vedno delamo vse, kar lahko po~nemo z ostalimi
sporo~ili (beremo, odgovarjamo nanje, prestavljamo, ...). Zares
sporo~ila pobri{emo {ele, ko mapo izpraznimo. To storimo tako,
da izberemo Special/Empty
Trash.
Ko sporo~ilo beremo, v izbiri File izberemo ukaz Save (ali Save As ...). V oknu, ki se odpre, izberemo imenik, ime datoteke, ... Kot ime datoteke nam Eudora vedno ponudi vsebino polja Subject.
^e ne beremo nobenega sporo~ila, se shrani ozna~eno sporo~ilo iz aktivne mape. ^e je ozna~enih ve~ sporo~il, s tem na eno datoteko shranimo vsebine vseh.
Vsebino "navadnih" datotek (obi~ajne tekstovne
datoteke brez oblikovanja - denimo TeX,
TXT,
...) lahko po{ljemo na dva na~ina. Prvi je tak, da odpremo urejevalnik
z datoteko, katere vsebino bi radi poslali in ozna~imo vsebino
(obi~ajno z ukazom Select
All
- odvisno pa~ od urejevalnika). Nato vse skupaj prenesemo na odlo`no
mizo (obi~ajno z Edit/Copy
ali CTRL-C)
in se preselimo v Eudoro. Tam vsebino odlo`ne mize vstavimo v
sporo~ilo (Po{lji sporo~ilo ali Odgovori na sporo~ilo)
z Edit/Paste
(ali CTRL-V).
Zadeva bo enaka, kot da bi vse skupaj natipkali neposredno v
sporo~ilo.
Datoteke lahko tudi pridru`imo sporo~ilu. ^e jih
po{iljamo na ta na~in, bo prejemnikov po{tni program (~e to seveda
zna), vsebino datoteke avtomati~no shranil spet na datoteko. ^e
pa tega po{tni program ni sposoben, bo prejemnik dobil vsebino
datoteke kot del sporo~ila (morda le posebej ozna~eno). Datoteko
pridru`imo sporo~ilu tako, da v polje Attachment vpi{emo to~no
ime datoteke (vklju~no z celotno potjo).
Obi~ajno pa raje uporabimo ukaz Message/Attach File, ki nam ponudi okno, v katerem izberemo datoteko, ki jo `elimo pridru`iti sporo~ilu. Ko jo ozna~imo, se njeno ime preseli v polje Attachment.
Sporo~ilu lahko pridru`imo ve~ datotek. V tem primeru imena datotek med seboj lo~imo s podpi~jem (ukaz Message/Attach File to stori samodejno).
^e `elimo, da bi prejemnik dobil npr. datoteko v Wordu, mu jo moramo poslati kot prilogo (Attachment). Kako to storimo, je opisano v Po{lji vsebino datoteke - "navadne datoteke". Seveda pa mora prejemnik imeti ustrezen program, ki zna tako poslano sporo~ilo pravilno razpakirati. Tako npr. program MAIL na VEGI tega ne zna avtomati~no, ampak moramo najprej shraniti vsebino takega sporo~ila in ga razpakirati s posebnim programom. Zato se velja prej prepri~ati, ~e naslovnik ve, kaj mu je storiti. Verjetno bo najbolje, ~e ga posebej opozorite na to, kak{no datoteko mu po{iljate.
^e vam kdo po{lje datoteko kot prilogo sporo~ilu,
bo program Eudora poskrbel, da se priloga avtomati~no pretvori
v datoteko (ali ve~ datotek). V sporo~ilu bo napisano le, kje
na va{em ra~unalniku te datoteke so:
^e med branjem sporo~ila izberemo File/Print
ali pa kliknemo na ikono 
, se vsebina
sporo~ila izpi{e na tiskalnik. Sporo~ilo bo zgoraj opremljeno
s podatki o sporo~ilu, spodaj pa s podatki o osebi, ki sporo~ilo
izpisuje in {tevilko strani.
^e nekomu pogosto pi{emo, je neprijetno vedno znova tipkati tiste dolgovezne naslove oblike Ime.Priimek@kje.je.racunalnik, pa {e zmotimo se lahko. Zato si za tako osebno naredimo vzdevek (Nickname).
Od sedaj naprej lahko v polje To:
namesto denimo Damjan.Kobal@fmf.uni-lj.si
vpi{emo le damjan
(~e smo vzdevku damjan
pripisali gornji naslov).
^e `elimo sporo~ilo poslati ve~ naslovnikom, njihove
naslove v polju To:
lo~imo z vejicami.
^e ve~krat po{iljamo isto sporo~ilo skupnini ljudi, se spla~a narediti vzdevek za vso skupino. Postopek je enak kot je opisano v Kako na kratko napi{emo pogost naslov, le da v polje Adress(es) vpi{emo ve~ naslovov, lo~enih z vejicami. Najbolj pregledno bo, ~e boi vsak naslov v svoji vrsti. Pri pisanju naslovov lahko uporabite tudi vzdevke - bodisi za posameznika, bodisi za skupino.
Verjetno ste opazili, da imajo nekateri po{to nastavljeno tako, da se vsakemu sporo~ilu, ki ga po{ljejo, doda nekaj vrstic - tako imenovan podpis.
Naredimo ga tako, da v izbiri Tools
izberemo Signature.
Odpre se okno, kamor natipkamo informacijo, ki se bo dodala na
konec vsakega na{ega sporo~ila.
Pri tem velja biti zmeren - predlogi podpisi niso za`eljeni, saj po nepotrebnem podalj{ujejo sporo~ila.
^e `elite, da se podpis kak{nemu sporo~ilu ne doda,
kliknemo na drugo okence pri pisanju sporo~ila. Tam lahko izberemo
med None
- sporo~ilo ne bo imelo podpisa oz. Signature
- sporo~ilu se bo dodal podpis.
Ta razli~ica Eudore ne dopu{~a, da bi v podpis vklju~evali slike, oziroma da bi imeli na voljo ve~ razli~nih podpisov.
Ne glede na nastavljen interval, lahko vedno pogledamo, ~e je v na{em predalu kaj po{te (s CTRL-M ali File/Check Mail).
@al to z Eudoro ni mo`no. Svetujemo vam, da si po{to organizirate tako, da vso po{to preusmerite v en po{tni predal. Kako to storite na VEGI, UEK, ... je opisano v prvem delu (Trajno preusmeri sporo~ilo).
Eudora je nastavljena tako, da so~asno prenese najve~ 20 sporo~il. ^e jih je v va{em predalu ve~, pa~ ve~krat zapored zahtevate prenos po{te (s CTRL-M ali File/Check Mail).
Z mapami upravljamo s pomo~jo izbire Tools/Mailboxes.